Nadarjeni učenci

V psihologiji se vse bolj utrjuje spoznanje o več inteligentnostih oziroma talentih. Ker se tudi nadarjenost učencev kaže v različnih oblikah in obsegih, ne poznamo enotne definicije nadarjenosti.  

Nadarjenost je lahko:

  • SPLOŠNA NADARJENOST

(omogoča doseganje izjemnih rezultatov na več področjih hkrati)

  • SPECIFIČNA NADARJENOST ali TALENTIRANOST

(visoke specifične sposobnosti, ki vodijo do uspeha na posebnih področjih

Leta 1999 je strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje sprejel koncept: NADARJENI – ODKRIVANJE IN DELO Z NADARJENIMI V OSNOVNI ŠOLI (http://www.zrss.si/pdf/SSD_nadarjeni%20koncept.pdf).

Koncept temelji na eni od najpogosteje uporabljenih definicij na svetu, ki je zapisana v ameriškem Zakonu o izobraževanju nadarjenih iz leta 1978. Po tej definiciji so nadarjeni ali talentirani tisti otroci in mladostniki, ki so bodisi na predšolski stopnji, v osnovni ali srednji šoli pokazali visoke dosežke ali potenciale na intelektualnem, ustvarjalnem, specifično akademskem, vodstvenem ali umetniškem področju, in kateri poleg rednega šolskega programa potrebujejo posebej prilagojene programe in aktivnosti (V: Travers, Elliot in Kratochwill: Educational Psychology, str. 447).

Ta definicija najprej poudarja, da med nadarjene ali talentirane učence v osnovni šoli uvrščamo tako tiste z dejanskimi visokimi dosežki, kot tudi tiste s potencialnimi zmožnostmi za take dosežke, in sicer na naslednjih področjih:

  • splošna intelektualna sposobnost,
  • specifična akademska (šolska) zmožnost,
  • kreativno ali produktivno mišljenje,
  • sposobnost vodenja,
  • sposobnost za vizualne in tako imenovane izvajalske (performing) umetnosti.

Nadarjeni učenci so po Zakonu o osnovni šoli (11. člen) učenci, ki izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu. Šola tem učencem zagotavlja ustrezne pogoje za vzgojo in izobraževanje tako, da jim prilagodi vsebine, metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dodatni pouk, druge oblike individualne in skupinske pomoči ter druge oblike dela.

Aktivnosti vodi svetovalna služba v sodelovanju z učenci, starši, razredniki in učitelji.

ZNAČILNOSTI NADARJENIH UČENCEV (povzete po Konceptu Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci):

Miselno-spoznavno področje

  • razvito divergentno mišljenje (fluentnost, fleksibilnost, originalnost)
  • razvito logično mišljenje (analiza, posploševanje, sposobnost sklepanja),
  • nenavadna domišljija,
  • natančnost opazovanja,
  • dober spomin,
  • smisel za humor.

Učno-storilnostno področje

  • široka razgledanost,
  • visoka učna uspešnost,
  • bogato besedišče,
  • hitro branje,
  • spretnost v eni od umetniških dejavnosti (npr. glasba, ples, risanje, dramatizacija
  • itd:),
  • motorična spretnost in vzdržljivost.

Motivacija

  • visoke aspiracije in potreba po doseganju odličnosti,
  • radovednost,
  • raznolikost in močno izraženi interesi,
  • vztrajnost pri reševanju nalog,
  • visoka storilnostna motivacija,
  • uživanje v dosežkih.

Socialno in čustveno področje

  • nekonformizem,
  • močno razvit občutek pravičnosti,
  • neodvisnost in samostojnost,
  • sposobnost vodenja in vplivanja na druge,
  • izrazit smisel za organizacijo,
  • empatičnost.

Značilnosti, ki jih lahko ovirajo pri uspešnem delu

  • nezainteresiranost za šolo in udeležbo v šolskih dogajanjih,
  • strah pred spraševanjem,
  • nizka samopodoba,
  • pomanjkanje samozaupanja,
  • nesposobnost tvornega delovanja pri skupinskem delu,
  • učenca ni možno motivirati z običajnimi spodbudami (dobrimi ocenami, z nagrajevanjem pridnosti, navdušenjem učitelja …),
  • slaba pozornost,
  • hiperaktivnost,
  • čustvena in socialna nezrelost.

 

POSTOPEK ODKRIVANJA NADARJENIH UČENCEV

  1. EVIDENTIRANJE

Evidentiran nadarjeni učenec je tisti, ki  izpolnjuje vsaj enega od naštetih kriterijev:

  • učni uspeh (učenec ima nadpovprečne šolske ocene),
  • dosežki (izjemni dosežki pri likovni, glasbeni, tehnični, športni in drugih dejavnostih),
  • učiteljevo mnenje (ki si ga je o učencu oblikoval med vzgojno-izobraževalnim procesom),
  • tekmovanja (udeležba in dobri rezultati na regijskih in državnih tekmovanjih),
  • hobiji (trajnejše aktivnosti, za katere ima učenec močan interes in dosega nadpovprečne rezultate),
  • mnenje šolske svetovalne službe.
  1. IDENTIFIKACIJA NADARJENIH UČENCEV:

Za učence, ki so bili evidentirani, se izvedejo metodološki instrumenti: ocenjevalne lestvice nadarjenosti (izpolnijo učitelji), test sposobnosti in test ustvarjalnosti (izvede in ovrednoti psiholog). Kot nadarjeni oziroma talentirani so identificirani tisti učenci, ki so vsaj na enem od kriterijev dosegli nadpovprečni rezultat (sodi med 10% najboljših med svojimi vrstniki). Ko so vsi instrumenti ovrednoteni, se ugotovitev, da je učenec nadarjen sprejme na sestanku razrednega učiteljskega zbora.

  1. SEZNANITEV IN MNENJE STARŠEV:

Svetovalna služba skupaj z razrednikom seznani starše, da je bil njihov otrok spoznan za nadarjenega in pridobi tudi njihovo mnenje. Postopek odkrivanja nadarjenih učencev poteka ob koncu šolskega leta za učence 3. razreda, identifikacija pa poteka spomladi, ko so ti učenci v 4. razredu. Za učence, ki so bili zaradi različnih vzrokov v postopku odkrivanja izpuščeni oziroma spregledani, se postopek izvede v celoti kadarkoli kasneje.

VIRI:

  1. Koncept Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli (1999), Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Pridobljeno s https://www.zrss.si/zrss/wp-content/uploads/koncept-dela-z-nadarjenimi-ucenci.pdf

 

  1. Travers, J.F., Elliot, S.N., Kratochwill, T.R. (1993). Educational Psychology. Effective Teaching, Effective Learning. Madison: Brown Benchmark, str. 447-464).
 
 
 
Dostopnost