»Teh devet let je bilo neverjetnih in nepozabnih in prav vsak je prispeval svoj košček k temu neverjetnemu mozaiku, ki ga danes končujemo in se nam bo za vedno vtisnil globoko v srce.« Z naslednjimi besedami so letošnji devetošolci generacije 2011–2020 pozdravili vse prisotne na valeti, ki so jo v ponedeljek, 15. junija 2020, v Kulturnem centru Primoža Trubarja pripravili ob zaključku svojega šolanja.
Najprej so devetošolce pozdravili ravnatelj Osnovne šole Šentjernej Aljoša Šip, ravnateljica Vrtca Čebelica iz Šentjerneja Ana Srpčič in župan Občine Šentjernej Jože Simončič ter jim zaželeli veliko uspehov v njihovem nadaljnjem šolanju. Kulturni program so obogatile recitacije učencev, svojo ljubezen do plesa je z odlično plesno točko izrazila učenka 9. b razreda Špela Kuhar. Prepustili smo se lahko tudi odlični instrumentalni izvedbi pesmi Zemlja pleše, nadarjeni mladi komiki pa so med kulturnim programom s svojimi komičnimi vložki ves čas skrbeli za dobro voljo v dvorani. V zadnjem delu programa nas je s pesmimi Voda in Čas v rokovske vode odpeljala mlada rokovska zasedba DeBeat iz Šentjerneja, katere član je tudi devetošolec Nik Švalj Pleskovič, ki v skupini igra bobne.
Posebna pohvala gre številnim nadarjenim posameznikom iz 9. a in 9. b, ki so v devetih letih šolanja večkrat odlično zastopali našo šolo tako na športnem, glasbenem, likovnem in literarnem področju ter se s svojimi izvirnimi idejami, kreativnimi izdelki in neverjetnimi dosežki zapisali v zgodovino Osnovne šole Šentjernej. Nagrade ravnatelja in učiteljskega zbora jim je podelil ravnatelj Osnovne šole Šentjernej Aljoša Šip skupaj z razredničarkama Silvijo Švelc in Tadejo Strmole.
Pravijo, da so spomini večni. Zapisani so globoko v naših mislih in na različne načine lahko privrejo na dan kot vulkan. Tudi letošnji devetošolci so ob zaključku svojega šolanja odprli svojo kroniko in skupaj z nami podoživeli prijetne in manj prijetne trenutke iz časa njihovega devetletnega šolanja. Mnogi njihovi spomini so nas očarali, spet drugi so nas nasmejali ali nam zvabili solze v oči. Da so res odrasli ter se pogumno in odgovorno podajajo v nov, njim neznani svet, pa smo se zavedeli šele, ko so se nam predstavili in nam zaupali, kakšna bo njihova nadaljnja poklicna pot.
Kljub temu da je bilo prestopno leto, v katerem so zaključili svoje šolanje, drugačno od preostalih in so bili zaradi številnih ukrepov, omejitev in šolanja na daljavo prikrajšani za nekatere prijetne skupne trenutke in radosti, bodo v njihovih srcih vseeno ostali spomini na to, kar so delili drug z drugim in skupaj z nami. Nič ni večno, a tisto, kar je nekaj posebnega, traja celo življenje.
Zapisala: Aleksandra Ivanšek
