Letos je Vlada RS uradno sprejela Sklep o razglasitvi slovenskega dne brez zavržene hrane. Namen dneva je posameznika spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane, ozavestiti o pomenu načrtovanja nakupov hrane in razmisliti o možnostih ponovne uporabe neporabljenih prehranskih izdelkov.
Vsak delovni dan slovenski vrtci in osnovne šole nahranijo skoraj četrt milijona otrok. Dnevno šolski in vrtčevski kuharji pripravijo tudi do 500 000 zajtrkov, malic in kosil, a od tega gre najmanj 3000 ton direktno med kuhinjske odpadke.
Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS smo v Sloveniji v letu 2020 zavrgli 143 570 ton odpadne hrane, kar je povprečno 68 kg na prebivalca. Ekologi brez meja, slovenska nevladna organizacija, ki si prizadeva za svet brez odpadkov, ocenjuje, da je med to hrano skoraj 40 % še užitne. Podatki kažejo, da so za nastanek polovice vse zavržene hrane v Sloveniji odgovorna gospodinjstva, kar pomeni, da smo ravno posamezniki tisti, ki lahko naredimo največjo spremembo.
Ob tem dnevu je ključno širiti pomembno sporočilo, da je hrana vrednota in da moramo z njo tako tudi ravnati.
Zavržki hrane so svetovni problem. Hrana se izgublja ali zavrže v celotni dobavni verigi, od začetne kmetijske proizvodnje do končne porabe v gospodinjstvih.
Pobudo ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane predstavljajo tri zaveze, ki lahko pripomorejo k zmanjševanju količin zavržene hrane in ustvarjanju boljšega sveta.
S pristopom k pobudi se zavezujemo, da:
- bomo odgovorno, premišljeno in preudarno ravnali s hrano, ki jo kupujemo, shranjujemo in uživamo;
- bomo skrbeli, da bo v koših za smeti končalo čim manj hrane, ki je še vedno užitna in jo lahko še uporabimo;
- bomo tudi družinske člane, prijatelje, sošolce, sodelavce in druge spodbujali k zmanjševanju količin zavržene hrane.
Ravno zato je sprotno odjavljanje abonentskih obrokov na naši šoli zelo pomembno za zmanjšanje količine zavržene hrane.
Vir:
Mojca Kodelič
organizatorica šolske prehrane
