Tema otroškega parlamenta v šolskem letu 2024/25 in 2025/26 je šolski sistem. To je zelo obsežna tema, zato je razdeljena na štiri podteme:
- odnosi in sodelovanja,
- učne vsebine in šola za življenje,
- metode in načini učenja in poučevanja,
- vrednote in odgovornosti.
V sredo, 12. 3. 2025, je na Osnovni šoli Grm potekal 35. regionalni otroški parlament, kjer smo se zbrali predstavniki vseh šol z Dolenjske. Po predstavitvenem delu smo se razdelili v štiri skupine, vsaka je debatirala o eni od podtem. Sodelovala sem v podtemi učne vsebine in šola za življenje. Znotraj skupine smo oblikovali tri glavne sklepe ter določili poročevalca.
- NOVI PREDMET – v njem učenje samoobrambe, prve pomoči, državnih financ, gospodinjstva, strojništva in drugega, poudarek na prvi pomoči in samoobrambi.
- VEČ PRAKSE IN DELA ZUNAJ – uporaba računalnikov, pouk v naravi, šolska snov predstavljena na življenjskih primerih.
- VEČJA MOČ UČITELJEV, spoštljiv odnos učenca do učitelja, več strahospoštovanja, STARŠI Z MANJŠIM VPLIVOM NA DELO UČITELJA, starši naj najprej spremenijo vedenje učenca in mu poskušajo pomagati pri razumevanju snovi.
Po končanem delu v skupinah smo se spet zbrali in predstavili sklepe vsake skupine. Vsi smo imeli možnost, da komentiramo vsako podtemo, dodamo svoje ideje in debatiramo. Na koncu smo izbrali 10 predstavnikov, ki smo predstavljali dolenjsko regijo na 35. nacionalnem otroškem parlamentu.
Potekal je 7. 4. 2025 v državnem zboru Republike Slovenije. Delo je potekalo podobno, po uvodnem delu smo se spet razdelili v štiri skupine za štiri podteme, a tu smo že imeli zapisovalca in poročevalca. Tokrat sem bila v podtemi, ki se je ukvarjala z vrednotami in odgovornostmi. Po delu v skupinah smo se mladi parlamentarci zbrali nazaj v veliki dvorani. Vsak poročevalec je imel čas za poročanje. Predstavila vam bom nekaj glavnih točk:
- ODNOSI in SODELOVANJA:
- šolski prostori so izredno pomembni za razvijanje odnosov;
- učenec–učitelj: ni ustreznega odnosa, učitelji premalo kaznujejo učence, preveč popuščajo, pomembna tako prijateljstvo kot strahospoštovanje;
- učitelj mora predstavljati zaupno in varno osebo;
- učenec–učenec: starejši so ZGLED mlajšim;
- spoštovanje je ključno pri sodelovanju in komunikaciji med sloji.
- VREDNOTE in ODGOVORNOSTI:
- pomembne vrednote: strpnost, spoštovanje, enakost, solidarnost, empatija, spodbuda;
- mnogo otrok iz različnih družin in okoliščin se znajde v enakem šolskem sistemu, zato je treba do vseh biti strpen in jim poskušati približati pozitivne vrednote;
- kritični moramo biti do lastnih vrednot;
- ko imamo urejene lastne vrednote, lahko učimo druge o njih;
- ključen ZGLED mlajšim (s strani učiteljev in starejših učencev);
- o vrednotah se učimo prepozno, že prvošolci bi morali biti seznanjeni z osnovnimi vrednotami;
- tekmovalnost odvzame solidarnost, a krepi samozavest;
- preveč prisile, premalo želje po izboljšanju;
- pomembna sta IZOBRAŽEVANJE in VZGOJA, ki morata biti povezani, ne v kontrastu.
- METODE IN NAČINI UČENJA IN POUČEVANJA
- najbolj zaupamo osebam z utrjenimi vrednotami;
- cenimo učiteljevo delo in tiste, ki iščejo potenciale;
- več aktivnega pouka, življenjskih primerov, povezovanja med predmeti;
- več prakse in praktičnih predmetov, tudi za življenje izven šole;
- več različnih načinov ocenjevanja (poskusi, ocenjena dobrodelnost in solidarnost);
- statusi športnikov morajo biti bolj ustrezno dodeljeni;
- športna, likovna in glasbena vzgoja ocenjeni glede na napredek;
- več trdega dela med učenci, več discipline in strpnosti.
- UČNE VSEBINE in ŠOLA ZA ŽIVLJENJE
- uporabni predmeti: GOS, DKE;
- željene vsebine: ekologija, prva pomoč, kuhanje, gospodinjska opravila, aktiven pogovor v tujih jezikih;
- več pozornosti vzgoji in bontonu;
- empatija – ključna za delovanje šole
- prostovoljstvo v šolah je velik del osebne rasti;
- v 9. razredih bolje predstavljeni srednješolski programi po vsej Sloveniji, bolje predstavljena poklicna usmerjenost;
- več javnega nastopanja in dela po skupinah, skupine naj določi učitelj in strogo nadzoruje, da vsi v skupini sodelujejo in opravljajo svojo vlogo.
V plenarnem delu srečanja smo imeli možnost za dodatna vprašanja, dileme, komentarje, ideje, kritike in tako smo učenci z vseh koncev Slovenije poskušali izboljšati naš šolski sistem. Pogovarjali smo se tudi o elektronskih napravah v šolah, o uporabi mobilnih telefonov in računalnikov. Prišli smo do sklepa, da telefon ne sme biti v uporabi kjerkoli na šolskem območju in da je pouk z računalniki še kako pomemben za našo prihodnost ter da bi ga morali dodatno spodbujati in uveljavljati v našem šolskem sistemu.
Obisk državnega zbora je bila odlična izkušnja, saj sem se naučila veliko novega. Všeč mi je bilo, da so bile lahko ideje čisto vsakega učenca slišane in da skupaj demokratično spreminjamo šolski sistem na bolje.
